Lisičja luna

Mladinska opera o odraščanju in iskanju lastne identitete
Od 9. leta
Koncept, libreto in koreografija: Ana PandurGlasba in glasbeno vodstvo: Matej BoninKostumografija: Vasilija Fišer in Rina GrošeljScenografija: Vasilija FišerOblikovanje in izvedba živalskih mask: Aitana Predin PandurOblikovanje luči: Janko OvenVizualni komentar: Tomato KoširAsistentka koreografije: Monica Maja DedovićVokalna usmeritev (Mojka Končar): Sašo VollmaierRogata: Kaya TokuhisaTolkala: Jože Bogolin, Jan Čibej, Simon Klavžar, Luka PoljanecSolisti in Mladinski pevski zbor Glasbene matice LjubljanaZborovodkinja: Irma MočnikPevska pedagoginja: Tanja RupnikKorepetitorka: Metoda KinkKoprodukcija: Cankarjev dom, Glasbena matica Ljubljana, PKD Flamenko, Zavod Koda:ManifestTrajanje: 50 min
Lisičja luna je mladinska opera, ki nas popelje v skrivnostni Zimzeleni gozd, poln otrok, ki se spreminjajo v živali. Med njimi je tudi trinajstletna Zoja, ki neke noči, osvetljene s polno luno, da bi rešila svojo muco, spleza na drevo in omahne v globino. Še preden pade, jo prestreže črni ptič z rogovjem in jo odnese nad krošnje dreves, globoko v skrivnostni Zimzeleni gozd. Tam se začne njena čarobna pot, na kateri se bo soočila z izzivi odraščanja in odkrivanja lastne identitete. Po knjižni predlogi Maše Ogrizek, z glasbo Mateja Bonina, v koreografiji Ane Pandur, ki je tudi avtorica koncepta in libreta, zgodba raziskuje pogum, prijateljstvo in trenutke, ko je treba narediti korak v neznano.
Uprizoritev združuje elemente glasbe, gibanja in improvizacije ter tematizira kontraste med odraščanjem in slovesom, omejevanjem in osvobajanjem. Z zgodbo se povezujejo ključna vprašanja odraščanja, do katerih dostopamo z mladinskimi vokali in gibalnim materialom v spremljavi štirih profesionalnih tolkalcev, ki vseskozi sobivajo na odru in skupaj prikazujejo teme, ki jih odpira zgodba. Mladi junaki se soočajo z različnimi težavami, kot so zapuščenost, ljubosumje, težavni odnosi z družinskimi člani, ter sprejemajo pomembne življenjske odločitve, ki jih vodijo do samostojnosti. Težke in resne teme so obravnavane rahločutno, s pravljičnim pristopom, arhetipskimi liki in naravo, ki jo avtorica prikaže kot zdravilno in varno.