TANNHÄUSER

Začetek prihodnje glasbenogledališke sezone bo nedvomno zaznamoval pomemben zgodovinski trenutek, ki ga lahko prepoznamo v prvi uprizoritvi Wagnerjeve romantične opere Tannhäuser na velikem mariborskem odru. Opera s prepoznavno zgodbo o protagonistu minezengerju, ki je razpet med svetom užitka in erotične omame Venerine gore ter Wartburgom, kjer vladajo viteška čast, krščanska morala in idealizirana ljubezen do Elizabete, velja za eno najpomembnejših oper 19. stoletja, ki pomenljivo razmejuje tudi Wagnerjevo glasbenogledališko ustvarjalnost in jo usmerja v iskanje celovitejšega izraza, kot ga je skladatelj pozneje udejanjil v svojih glasbenih dramah oziroma v ideji celostne umetnine. Notranji Tannhäuserjev razkol med telesnim in duhovnim, med pregreho in krščansko idejo odrešitve, prižene Wagnerjevo glasbenogledališko ekspresijo na novo raven umetniških opozicij, razgrnjenih med opojno dramatičnostjo, kromatiko in melodično čutnostjo Venerinega poganskega sveta ter kontemplativno diatoniko zborovske pesmi, ki slika krščanski duhovni svet, ujet v te(le)ološki mehanizem ritualov, ki vseskozi niha med grehom, romarstvom in pokoro. Prva mariborska uprizoritev Wagnerjevega Tannhäuserja nastaja v mednarodni koprodukciji s Hrvašim narodnim gledališčem v Zagrebu in s Cankarjevim domom Ljubljana, in sicer v odrski viziji priznanega režiserja Franka Van Laeckeja in pod nadobudnim glasbenim vodstvom Simona Krečiča.
V koprodukciji s Hrvaškim narodnim gledališčem v Zagrebu